Surat lezi skoraj ob morju. Ker je morje toplo, se zrak tudi ponoci ne shladi. 30 stopinj in 100% vlaga spremenita tudi dojemanje casa.
Letalisce odprejo sele ob 8.00 in je verjetno normalno, da tako zgodaj vsi zamujajo. Mladi, vedno nasmejani fantje agencije za handling Global, kljub dobri volji ne morejo priklicati carinika, ki se primaje sele z enourno zamudo. Kopica papirjev, podpisov stempljev, na salterju za imigracijo pocepne sistem, zopet cakanje. Na letalu se je nabralo veliko crnega kondenza, ki so ga fantje prijazno cistili.
Koncno odlet v vidljivosti 3500 m, kar je ravno se zadoscalo za special VFR. Pocasno vzpenjanje na visino 3 in se nekaj kilometrov, kjer se je temperatura znizala na prijetnih 11 stopinj, umazanega zraka pa se vedno ni bilo konec. Letim skoraj nad rojstnim krajem Mahatma Gandhija, Porbandarjem v blizini vecjega mesta Rajkot. Nadaljevanje je bilo pretezno dolgocasno, kontrola je pocasi utihnila, ker nisem imel HF postaje, pa je bil cas za dobro muziko.
Pred Omanom je Luka sporocil, da se nad hribi nekaj kuha, zato sem se spustil malo nizje, pod oblake, ceprav me je kontrolor v Muscatu silil malo visje, zaradi D prostora. Veter je bil med 30 in 40 vozli skoraj v nos, kar v hribih povzroca neprijetne turbulence. Vidljivost je bila slaba, zrak poln umazanije, tako da tudi obcasne plohe niso polepsale letala.
Na letaliscu so prijazni, skusajo pomagati, zaradi napovedanega mocnega vetra, vendar letala ni kam privezati.