V Jordaniji se nisem bil zato je vse novo. Iz Aqabe je le uro in pol do Petre, kamor vsi derejo, zato nisem bil niti presenecen, da sem v hotelu slisal tudi slovenske besede.
Zjutraj gre vse kot po maslu, tile arabci so res organizirani, vse stima. Pa se cene niso previsoke. Ko vprasam kontrolorja za ”startup” se pa zacne. Egipcani ne pustijo po planirani ruti, zahtevajo let na 12000 ft, pa najprej na jug do Sarma in potem proti Cairu. Za tako dolg ovinek je bilo premalo bencina. Mozakar, ki ima kluc od pumpe pa je sel iz Aqabe. Ko ga poklicejo, pravi da bo cez 60 min prisel, cez 60 minut, bo prisel cez 60 in cez dve uri cez 40 min, pa 10 .... Z vec kot 3 urno zamudo koncno v zraku, kontrolor zahteva 12000 ft nad letaliscem, kar v taksni vrocini traja in traja. Ko pridem gor pa zahteva, spust na 11000 naravnost v oblake. Kontrolor iz Caira je bolj kooperativen in me spusti naravnost preko Sinajskega polotoka. Puscava povsod, vse do Rdecega morja, pa se tam je samo pesek. Vse bi bilo v redu ce ne bi bilo do 55 vozlov vetra v nos, tako, da je vsak kontrolor vprasal, ce je to helikopter, ker je bila hitrost tako nizka. Nad Alexandrijo se je zbistrilo, Grisa bo zalosten, ker je zrak cist, jaz in motor pa sva vesela. Tako ostane do Herakliona na Kreti.