Iz Bangladeša v Nepal

En cel dan je bil potreben za spremembo plana, novih dovoljenj, da sem pozno zvecer le lahko oddal flight plan. Seveda je bil potreben se ADF (air defence clearance), zadnje in najpomebnejse dovoljenje, ki ga izda vojska tik pred poletom. Nesporazum z agencijo za handling je rezultiral v konkretni zamudi. Vidljivost je bila 1400 m in tako je ostalo vse do visine skoraj 4000 m. Taksna umazanija niti slucajno ni dobra za motor. Po preletu Gangesa, se je umazan sloj nekoliko znizal, ko pa se je letalo obrnilo proti Nepalu, se je ze videla celotna veriga Himalaje od Daulagirija, do se neosvojenih sedemtisocakov v Bhutanu. Ker sem bil precej pozen, so se konvekcijski oblaki kmalu obesili na hribe, zakrili Manaslu, Everest, Bhutan, brez oblakov pa je ostala veriga Annapurn in Daulagirija. Jasna crta sloja umazanega zraka do visine preko 3000 m je dovolj zgovorna kam potujejo crni ogljik in drugi trdi delci. Na himalajske ledenike. Kontrola v Kathmanduju je bila zelo zasedena, saj je v glavni turisticni sezoni promet zelo gost. Panoramski polet proti zahodu Nepala se je koncal med spustom v umazan zrak in instrumentalni pristanek na letaliscu Gautam Buddha, rojstnem kraju Bude. Letalisce je postalo mednarodno sele lanskega maja, zato ima se zelo malo prometa. Edina redna linija vodi v Kuwayt, izkljucno zaradi nepalskih delavcev, ki jih tam potrebujejo.

Na letaliscu me je ze cakal Barun Gyawali, dolgoletni prijatelj, ki je vcasih delal v Nepal Aviaclubu, sedaj pa se ukvarja s turizmom in uvozom zdravil iz Indije. Lep sprejem, potem obisk pri direktorju letalisca, saj je bil pristanek eden redkih tujih letal na tem letaliscu. Provinca Lumbini je turisticno slabse razvita, v glavnem prihajajo verski turisti iz Indije in azijskih okoliskih drzav, kjer je Budizem primarna vera.