Ce kje, potem v Emiratih res nisem pricakoval megle. Napovedana je bila 30% verjetnost, pri nas bi to pomenilo, da je goto ne bo, na letaliscu v Al Ainu pa je bila.
Po 3 dolgih urah cakanja se je konco razredcila, da je bil mozen IFR odlet, ampak preden sem prisel do steze, so bili pogoji ze toliko boljsi, da so odobrili special VFR. Prelet visokih hribov Omana me je spomnil na slovenske gozdove in brezsramno in breskrbno reklamiranje drzavne agencije Spirit za pospeseno izsekavanje tega narodnega bogastva za potrebe nenasitnega kapitala. Arabsko morje je bilo mirno, hrbtni veter pa se je krepil, tako, da bi lahko v Mumbaju pristal v rekordnih 8 urah, ce ne bi bilo toliko prometa, da kontrolor ni dovolil vizualnega pristanka. Dooolga ILS procedura, na veliki visini. Vmes sem kontrolorja opozoril, da imam planiran pristanek v Mumbaju in ne v Kalkuti, ampak ni pomagalo. Zaradi zahajajocega sonca in slabe vidljivosti, se je let dejansko spremenil v IMC (instrumental rules). Kontrolor je potniska letala silil v pocasnejsi let, mene pa v hitrejsega. Mednarodno letalisce v Mumbaju je ogromno, letala vse cas pristajajo en za drugim. Prah in vrocina, pa vlaga, vse najslabse za motor, zame pa sploh.